Adele: glas, ki je napolnil dvorano, in ženska, ki je vztrajala, da mora zmagati Beyoncé
Prvo pesem, «Hometown Glory», je Adele napisala pri 16 letih o londonskem predmestju West Norwood. Posnela je tri demo posnetke za šolski projekt, jih dala prijateljici in ta jih je objavila na MySpaceu. Posnetki so se razširili, šef založbe XL Recordings je dvignil telefon in leta 2006, pri 17 letih, je podpisala pogodbo.
Drugi album, 21, je izšel januarja 2011 in njen glas naredil za zvok desetletja: «Rolling in the Deep», «Someone Like You». Pela je o strtem srcu brez okraskov, kot da se ne boji resnice. Prav to, ne tehnika, je dvorane utišalo.
Na grammyjih 2017 je prejela nagrado za album leta pred Beyoncéinim Lemonadeom in rekla, da je ne more sprejeti: Beyoncé je, kot je dejala, umetnica njenega življenja. Za odrom je vprašala, kaj še mora Beyoncé storiti, da zmaga. Pravijo, da je celo zlomila kipec, da bi ga delila. Zmagovalec, ki vztraja, da je poraženec zaslužil več, je redkost na vsaki podelitvi.
Leto prej, februarja 2016, ji je nastop z «All I Ask» na grammyjih pokvarila tehnična okvara: mikrofon je padel na strune klavirja in zvok je postal razglašen. Pela je naprej z dostojanstvom, pozneje rekla, da je jokala skoraj ves dan, in se pošalila, da se bo nagradila z In-N-Outom. Na podelitvi 2017, ko se je njen poklon Georgeu Michaelu slabo začel, se je ustavila in začela znova, rekoč, da tega zanj ne sme pokvariti.
Njen album 25 se je v samo enem tednu v ZDA prodal v več kot 3,3 milijona izvodih, kar je bil rekord do Taylor Swift. A bleščave ni nikoli iskala: Adele zadoščajo klavir, glas in zgodba. Ves njen odnos do glasbe stane v eni povedi: brez maske. Poje, kot živi, glasno, iskreno in brez opravičevanja, dvorana pa to začuti od prvega takta.
Adele ima lastno postajo v zbirki Exclusive v Kalisha. Odprite radio in pritisnite «predvajaj».
— Kalisha 🎧
Vam je bilo všeč? Aplikacija je za začetek brezplačna.
Deluje na iPhonu in Androidu — nič ni treba nameščati